Nevarna srečanja pešcev in kolesarjev v ljubljanski pešconi. Kdo sploh sme vanjo?

Ljubljansko območje za pešce se razprostira na kar 20 hektarjih površine, zato ni nenavadno, da med pešci in drugimi udeleženci tu in tam prihaja do trenj in tveganih srečanj. Vse bolj objestno vožnjo kolesarjev in voznikov e-skirojev v pešconah zaznavajo tako nekateri občani kot sama občina, kjer so potrdili, da "na ozkih odsekih ter na območjih z večjo gostoto pešcev prihaja do neprijetnih in nevarnih situacij". Preverili smo, komu je sploh dovoljeno voziti v območjih za pešce in pod kakšnimi pogoji ter kakšne so kazni za tiste, ki pravila prekršijo.
Ljubljana je prve ulice za motorni promet zaprla že pred slabimi 50 leti. Od tedaj se je strogo središče prestolnice spremenilo v 20 hektarjev veliko sklenjeno pešcono, v kateri sprehajalcem ni treba skrbeti, da bi kdo ogrožal njihovo varnost – ali pač?
Na uredništvo N1 se je obrnil bralec, ki v zadnjem času opaža vse bolj objestno vožnjo kolesarjev v pešconah. Ti ga redno nevarno prehitevajo ali ga z zvoncem opozarjajo, naj se umakne s poti. Po bralčevih besedah gre tako za domačine kot za turiste, ki se vozijo z izposojenimi kolesi.
Ko smo se sami sprehodili po centru Ljubljane – po Čopovi ulici ter Hribarjevem, Gallusovem in Cankarjevem nabrežju –, kolesarjev ni bilo veliko, tisti, ki pa so se prebijali skoti gnečo turistov, pa so bili uvidevni in počasni. Izjema so bili zgolj Woltovi dostavljalci hrane na kolesih, ki so čez center vozili hitro, a so se pešcev tudi spretno izogibali.
Težave pa, kot kaže, ni zaznal zgolj naš bralec. V začetku julija sta na Mestno občino Ljubljana (Mol) prispeli dve pobudi meščanov o umirjanju prometa v pešconah.

"Ali ima občina kakršenkoli načrt ali idejo, kako zmanjšati prometni kaos na področju Bavarskega dvora do Ajdovščine. Na skupni površini za pešce in kolesarje pogosto prihaja do konfliktov, poleg tega tam ves dan parkirajo dostavni kombiji, varnostniki ipd. A se ne bi dalo vsaj omejiti parkiranja dostave do 10. ure zjutraj, tako kot je to drugje po centru?" je pisalo v prvi, medtem ko so bila dostavna vozila kamen spotike tudi v drugi:
"Opozarjam na ponavljajočo se nevarnost, ki jo v času jutranje dostave predstavljajo dostavna vozila na področju Mestnega in Starega trga, še posebej nevarna je zožitev Pod trančo in pot proti Šuštarskemu mostu. Vozila mimo tega mesta vozijo prehitro in brez občutka za pešce in kolesarje, ki zavijajo na Mestni ali Stari trg. Zaradi obnove stavbe je vidljivost okoli ovinka zelo slaba, kar nevarnost še povečuje. To je tudi (nevarna) jutranja pot, ki vodi do bližnjega vrtca in šole."
Da med pešci in drugimi udeleženci prihaja do trenj, zaznavajo tudi na Molu. "Opažamo, da nekateri kolesarji in uporabniki lahkih prevoznih sredstev (predvsem e-skirojev) pravil ne spoštujejo ter se gibljejo hitreje, bolj dinamično in v nekaterih primerih celo objestno. Na ozkih odsekih ter na območjih z večjo gostoto pešcev zato prihaja do neprijetnih in nevarnih situacij," so zapisali za N1.
Katerim vozilom pa je sploh dovoljeno voziti v pešconi in pod kakšnimi pogoji?
Drugi vozniki se morajo prilagoditi pešcem
V območjih za pešce je dovoljen tudi promet uporabnikov posebnih prevoznih sredstev in kolesarjev, vendar le tako, da ne ogrožajo pešcev, pa so za N1 pojasnili na ljubljanski policijski upravi.
Uporabniki koles, skirojev in drugih načinov mikromobilnosti morajo torej upoštevati prednost pešcev in voziti tako, da jih ne ogrožajo ali kolo oziroma skiro potiskati ob sebi, so pritrdili na Mestni občini Ljubljana.
Dodali so, da je na območju za pešce od oktobra 2023 prepovedana vožnja koles z motorjem, torej tudi z vespami. Na to opozarjajo tudi opozorilne table.

V pešcono smejo zaradi opravljanja dejavnosti sicer zapeljati vozila nujne medicinske pomoči, gasilska vozila, vozila zaščite in reševanja, vozila policije, vojaške policije, vozila, s katerimi se opravljajo naloge občinskega redarstva, vozila, ki se uporabljajo za vzdrževanje cest, vozila za zbiranje in odvoz odpadkov ter vozila, ki jih ob obiskih oskrbovancev vozijo zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in delavci invalidskih organizacij. Vstop v pešcono je dovoljen tudi dostavnim vozilom v določenih časovnih okvirih, in sicer med 6. in 10. uro zjutraj.
Druga vozila smejo zapeljati v območje za pešce le, če je to dovoljeno s predpisano prometno signalizacijo.
Da do kršenja omenjenih pravil ne prihaja, z izvajanjem stalnega nadzora skrbijo mestni redarji, ki nadzorujejo tako mirujoči promet kot ravnanje kolesarjev, voznike e-skirojev in drugih udeležencev ter kršitelje kaznujejo, so še pojasnili na občini.
Zagrožena globa je 80 evrov.

Ali obstajajo območja izključno za pešce?
"Nobenega območja v območju za pešce nismo povsem zaprli v smislu, da bi bil namenjen izključno pešcem, saj se zavedamo, da je pomembno, da je javni prostor odprt za pešce, kolesarje in uporabnike drugih prevoznih sredstev na področju mikromobilnosti," pa so na občini odgovorili na vprašanje, ali obstajajo v Ljubljani območja, kamor bi bilo dovoljeno izključno pešcem.
Ker na občini spodbujajo tudi kolesarjenje in druge oblike aktivne mobilnosti, tovrstnega premikanja po območju za pešce ne nameravajo prepovedati, so še pojasnili, pri tem pa poudarili, da bodo še naprej uporabnike koles, skirojev, triciklov, rolk, rolerjev, kotalk in drugih podobnih prevoznih sredstev opozarjali, naj bodo previdni, obzirni in spoštljivi do pešcev.
So pa popolno omejitev vsem, razen pešcem, uvedli v eni od kranjskih ulic. Prešernovo ulico, osrednjo ulico starega mestnega jedra, bodo lahko kolesarji in uporabniki skirojev od naslednjega tedna uporabljali le še peš ob kolesu ali skiroju, saj vožnja po njej ne bo več dovoljena, so v petek sporočili z Mestne občine Kranj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje